20.05.2018

Šega ulivanja svinca

 

Ta zanimiva navada se je v Tržiču ohranila še do začetka 20. stoletja in spada v način napovedovanja prihodnost z ulivanjem staljenega svinca v vodo. To je bilo povezano s prehodnim obdobjem dvanajstih dni med Božičem in svetimi tremi kralji. Tiste dni naj bi bil po verovanju svet odprt dobremu in hudobnemu, tako so ljudje nekdaj trdili. Verjeli so, da je z ulivanjem svinca v vodo mogoče nekaterim modrim ljudem, ki se na to spoznajo, da pogledajo v prihodnost in napovedo bodoče dogodke.

Zadnjemu dnevu v letu so Slovenci pravili staro leto, večeru tistega dne pa drugi sveti večer, kasnejša oblika je Silvestrovo. Prav ta zadnji večer so vedeževali s pomočjo svinca in iz oblik, ki jih je dobil v vodi, prerokovali prisotnim o zdravju, sreči, ljubezni in prijateljstvu. Ta obred je bil po bučnem proslavljanju opravljen opolnoči, tako da so po družinah ali skupinah vlivali staljeni svinec v ponvice napolnjene z vodo. Če je strjeni svinec pokazal obliko mačka, je to pomenilo hinavščino, pajek je prinašal nesrečo, konj je podeželskemu dekletu pomenil, da bo dobila za ženina kmečkega fanta, mestni gospodični pa oficirja na konju. Hiša naj bi prinašala srečo in radost v dom ali družino, obraz obrnjen naravnost je dejal, da te nekdo ljubi, dva obraza pa sta govorila o medsebojni ljubezni. Križ je napovedoval ves o smrti, triji križi dobro službo, ptice so bile znanilke dobrih novic, riba je bila povabilo v goste, kača pa izdajstvo ali ljubosumnost. Krog je pomenil darilo, ravna črta mirno življenje, prelomljena črta žalost, valovita črta potovanje.